Pred leti, ko sem bila še mlajša in sem imela manj znanja kot sedaj, sem v odnosih z moškimi naredila mnogo napak. Ena poglavitnih napak, ki jo delamo mnoge ženske, je, da smo za ljubezen pripravljene storiti marsikaj. Pripravljene smo zatajiti same sebe. Preden rečeš, da ti pa že nisi taka in da se tebi kaj takega nikdar ni zgodilo, si vzemi nekaj trenutkov in pomisli.
Da bi mu ugajala, zatajiš sebe
Spomnim se sebe, ko sem se bila zaradi nore zaljubljenosti in strahu, da bom izgubila partnerja, pripravljena zanj pretvarjati, da sem nekdo drug. Igrala sem vlogo. Nisem bila pristna jaz. Predstavljala sem se v lepši luči. Bila in postala sem takšna, kakršno si me je želel on. Igrala sem neko drugo žensko. Žensko, ki bi ga pritegnila. Žensko, ki bi jo lahko ljubil.
Ne pravim, da sem mu lagala. Trdim le, da sem mu tako močno želela ugajati, da si mu nisem vedno upala povedati vsega, kar sem mislila, čutila, kako sem se počutila. Dejansko mu nisem dala priložnosti, da bi me spoznal takšno, kot sem bila.
Takrat še nisem vedela ničesar o tem, da moram imeti najprej rada sebe in spoštovati sebe. V sebi videti in prepoznati lastno vrednost ter se ceniti. Na zunaj sem bila močna in samozavestna, a notranjost je hrepenela po nekom, ki me bo ljubil, ki bo izpolnil vse moje sanje, ki me bo cenil, spoštoval in bo izpolnil vsa moja hrepenenja.
Pričakovanja
Pričakovanja so tista, ki ubijajo odnos. Pričakovala sem, da bo on tisti, ki mi bo dal vse, kar potrebujem. Da mi bo dajal ljubezen, da mi bo dal vrednost, da bo verjel vame, da bom ob njem varna. Vse to sem pričakovala od njega. Pogosto sem pričakovala tudi, da bo razumel, kaj si želim in kako se počutim, ne da bi mu to povedala. Kakor čudno se sliši, sem pričakovala, da mi bo bral misli. V resnici pa je nezavedno pritiskal na moje nevidne tipke, ki so v meni prebujale stiske iz otroštva, jaz pa sem se nanje odzivala enako, kot sem se naučila kot otrok. Ponavljala sem svoje stare vzorce in za svoje slabo počutje krivila njega.
Seveda sem bila vsakič globoko razočarana. Predala sem mu svojo moč. Namesto da bi izpolnila samo sebe, sem pričakovala, da bo to naredil on. Pričakovala sem, da bo zacelil vse moje otroške rane in me brezpogojno ljubil.
Vendar odnosi med partnerjema ne delujejo na tak način. Po navadi najdeš partnerja, ki se do tebe obnaša tako, kakor se do sebe obnašaš sama.
Nezaupanje in pretekle izkušnje
Seveda so v vsakem partnerstvu izzivi. Pomembno je le, da prepoznaš svoje vzorce in jih skušaš nadomestiti z bolj primernimi odzivi. Pomembna sta tudi komunikacija in zaupanje. Če partnerju ne zaupaš popolnoma, se ob njem ne počutiš varna. Zato se mu ne moreš v celoti predati in si mu ne upaš pokazati svoje ranljivosti, saj se bojiš, da te bo prizadel. Tudi sama si nisem upala popolnoma odpreti srca in sem ga varovala skrbno skritega za visokimi zidovi, ki so me ščitili pred tem, da bi bila ponovno prizadeta. Seveda pa tako tudi nisem bila zmožna čutiti partnerjeve ljubezni in predanosti.
Spreminjanje partnerja
Ženske nismo edine, ki bi se za partnerja bile voljne spremeniti. Tudi moški se lahko spremenijo in začnejo odzivati tako, da bi nam bolj ustregli. To navadno dosežemo s pritoževanjem in kritiziranjem. S takimi odzivi sčasoma partnerja spravimo v brezizhoden položaj. Ker sploh ne ve več, kako bi ti lahko ustregel, raje ne naredi nič. Vse odločitve prepušča tebi, ti pa od njega pričakuješ, da bo povedal svoje mnenje. Ko partnerja toliko spremeniš, da odnos vodiš ti, se počasi začne izgubljati polarnost v odnosu in z izgubo polarnosti se izgubi tudi strast.
Harmoničen odnos
Srečo in izpolnjenost dosežemo takrat, kadar živimo sebe. Zato je treba za globoko in harmonično zvezo najprej v ospredje postaviti sebe. Ljubiti sebe. Sebe ceniti, se spoštovati, si dajati varnost in vrednost. Biti prijazna do sebe in nežna s seboj. Se postaviti na prvo mesto. Dati sebi to, po čemer hrepeni tvoje srce. Šele takrat boš na taki vibraciji kot partner, ki si ga želiš.
Seveda to ne pomeni, da moraš za seboj podreti vse mostove in začeti novo življenje. Lahko se zgodi, da bo obstoječi partner prilagodil svojo vibracijo tvoji. Kadar pa se to ne zgodi, je pred teboj odločitev, ali izbrati sebe ali pa še naprej tiščati glavo v pesku in ohranjati obstoječ odnos.
Opolnomočena ženska
Pot do sebe ni lahka. Zahteva, da pogledaš v svojo globino, tudi v svojo temo. Zahteva, da se soočiš sama s seboj in da si si pripravljena priznati resnico. Zahteva, da pozdraviš svojega notranjega otroka in se iz vloge žrtve premakneš v vlogo zmagovalke ter tako prevzameš odgovornost za svoja čustva. Zahteva tudi, da odpreš srce in si upaš pokazati svojo ranljivost. Pot do sebe zahteva pogum. Ga imaš?
